Itula okwa hala okutota eemhitodoilonga nokuteta oishoshela

Efano: La yandjwa OMAUDANEKO … Ongudu yoIndependent Patriots for Change (IPC) okwa li ya ninga oshoongalele shayo Olomakaya mOvenduka opo kwa li ya shiivifila oshiwana osho ya hala okukaninga ngee oya findana omahoololo neudo.

Omuleli wongudu yoIndependent Patriots for Change (IPC) Panduleni Itula okwa hala okutota eemhito doilonga nokutula moilonga omilandu di li xwepo dokufuta oishoshela ngee okwa findana momahoololo oupelesidente muNovemba. Itula oshinima eshi okwe shi shiivifa pefimbo loshoongalele shongudu shokuudanekela oshiwana osho ya hala okukaninga ngee ya findana omahoololo mexuliloshivike mOvenduka.

“Ongudu ashike yovaleli vape ihe na oulingilingi noshinima shokulunga litapula, i na omadilaadilo ape nosho yo eenghono dimwe, tai twala Namibia komesho.

Ongudu yoIPC otai ka longa noudiinini opo yaalule efimano lOvanmibia,” Itula osho a ti ngaho.

“Otu na okukwashilipaleka kutya oshiwana shetu, oshiwana shihe na olingilingi.” Itula okwa udaneka ehongo li li ponghatu younyuni olo tali ka pa keshe Omunamibia owino, ounongo nosho yo omhito yokuya komesho monghalo yomaxupilo yopaunyuni tai lunduluka neendelelo.

Ongudu yoIPC natango otai lalakanene okuyambula po ovanyasha meengeshefa moule weedula nhano.

“Okukwashilipaleka kutya eepelesenda dovanyasha Ovanamibia di li 90 odi li meefikola, moilonga ile momadeulo manga omudo 2028 inau fika. Eshi ohatu ke shi ninga pakukwashilipaleka kutya Ovanamibia aveshe ove udite ko eengeshefa novamanguluka okutameka eengeshefa,” Osho a ti ngaho.

Ongudu yoIPC natango oya ti oya hala okukateta oishoshela oyo hai futwa keengeshefa unene ngaa eengeshefa dishona opo di dule okuya komesho nawa nokuyandja eemhito doilonga, osho a ti ngaho.

“Oshinima eshi osha tala unene keengeshefa dishona naado dipe.”

Okwa ti okuteta oishoshela otaku lalakanene okukandula po oupyakadi woshimaliwa meengeshefa odo hadi ningi oshimaliwa inashi hanga peemiliyona N$2.

Ongudu yoIPC oya faneka okutula oshimaliwa shepangelo shi fike peebiliyona N$5, kumwe noshimaliwa shimwe sha wedwa po okudja kovayambididi, moule weedula nhano, osho a ti ngaho. “Otu na okukwashilipaleka kutya eepelesenda 100 odi na olusheno, nomalungula nosho yo oipumbiwa yopaukoshoki, kutya nhee oponhele ilipi po. Otwa hala okutwala pombada elihongo lokoiputudilo okudja peelesenda 24 fiyo opeepelesenda 40 moule weedula hamano,” Osho a ti ngaho.

Ongudu yoIPC otai lalakanene okuyandja ehongo keepelesenda 90 dovanhu aveshe opo va dule okukala ve shi okulesha nokushanga moule weedula omulongo noi na okukwashilipaleka kutya eepelesenda 80 dovanhu ovo va mana elihongo lavo ova mona oilonga ile ova tameka eengeshefa moule wodula imwe konima va mana elihongo lavo.

Itula okwa ti oIPC oya hala okutunga omaumbo e li 280 000 moule weedula 10 opo i yambule po ondodo yomaumbo opamufika moshilongo.

“Ohatu ka shonopeka omwaalu womalukanda neepelesenda 50 moule weedula nanho nokukwashilipaleka kutya eepelesenda 70 dOvanamibia odi na omaumbo ado moule weedula omulongo,” Osho a ti ngaho.

Okwa udaneka vali kutya ota ka yandja eepelesenda 50 dolusheno moule weedula nanho.

Omundjadjukununi woikwapolitika Ndumba Kmwanyah okwa ti omaudaneko oIPC otaa ulike onghatu yakula yokukandula po oikumungu oyo i li moshiwana.

“Okwa shangwa lela nawa notaa ulike osho sha halika kOvanamibia vahapu paife ngaha. “Nande nee omukandaudaneko owa kuma oinima ya fimana ngaashi oilonga, oundjolowele nehongo kapu na osho tashi popi kutya ekwatelemo noukumwe otau ka kwatelwa po ngahelipi moshiwana sha topoka,” Kamwanyah osho a ti ngaho.

Stay informed with The Namibian – your source for credible journalism. Get in-depth reporting and opinions for only N$85 a month. Invest in journalism, invest in democracy –
Subscribe Now!

Latest News