Okuhena oilonga otaku twala ovanyasha momalodu noingangamwifi – Amupanda

Efano: La yandjwa OKUHENA OILONGA … Omuleli wongudu yoAffirmative Repositioning Job Amupanda okwa ti ovanyasha ove liteeka eenghalamwenyo davo molwokuhena oilonga. Okwa li ta popi poshoongalele shoikundaneki koKatima Mulilo Etivali.

Omuleli wongudu yoAffirmative Repositioning (AR) Job Amupanda okwa ti otashi nyemateke neenghono okumona kutya ondodo yokuhena oilonga moshilongo otai twala ovanyasha vaNamibia mokulongifa oingangamwifi, omalodu nosho yo mokuninga oimbuluma.

Ondodo ei oya li peepelesenda 46,1 momudo 2023, ehangano lokuninga omavalulo laNamibia ledina Namibia Statistics Agency osho la ti ngaho.

Ashike nande ongaho oidjemo yotete yomavalulo omaumbo novanhu yomudo 2023 oya ulika kutya eepelesenda 71,1 dOvanamibia odo vanhu ve li koshi yeedula 35.

Amupanda, pefimbo loshoongalele shoikundaneki koKatima Mulilo Etivali loshivike sha dja ko, okwa ti ovanyasha ova sholola molwokuhena oilonga.

Okwa ti pefimbo kwa li a talela po omalukanda modoolopa omo, okwa li a twa omukumo omulumenhu umwe omunyasha ta popi kutya oku li koshi yodungo shaashi ke na oilonga nonghee nee ke na eshi ta ningi.

“Omulumenhu womunyasha okwa lombwela nge kutya oha longifa omalodu noingangamwifi nai keshe efiku ndee ngee ke na oimaliwa, oha nyeke ovanhu opo a ka lande oingangamwifi.

“Ovanyasha kave na vali eshi tava ningi otava longifa ashike nai oingangamwifi nomalodu. Ovanyasha vahapu koshitopolwahoololo shaZambezi noshilongo ashishe ove li monghalo i li ngaho.

“Otwa pumbwa okulipula kutya ohatu kandula po oupyakadi ou ngahelipi. Itatu kala ashike tu na onghalo oyo hatu lele oshilongo shi na ovanyasha va sholola kombinga yeenghalamwenyo davo,” Osho a ti ngaho.

Omunandjungu moinima yapamba omaxupilo wokoKongola Glenn Shebo okwa ti ota tu kumwe naAmupanda, ta ti oluhepo, nelongifo nai noingangamwifi noikolwifa oya ninga oshinima sha keshe efiku.

Okwa ti okuhena oilonga natango ohaku twala ovanyasha ve ke lilandife nosho yo va ka ninge omaukongo ehe li paveta opo va mone oshimaliwa.

“Eedolongo paife odi hadi ovanyasha ovo va fininikwa va kufe ombinga moinima yoimbuluma shaashi kapu na eemhito doilonga. Ovanyasha voukadona ohava kufa ombinga mokulilandifa opo ashike ve limonene oshimaliwa shokulanda oipumbiwa yavo.

“Ovanyasha ava ove na eendunge, ashike molwoupyakadi woshimaliwa, haave she hava dulu okuya koiputudilo yopombada. Ngee ove na elao ndee tava i va ka mane eedjapo davo, ohava di ko ashike ndee tava kala vehe na oilonga. “Ova tameke nee okusholola kashona nakashona. Vahapu ove likufa eemwenyo, ndee ovo va shaala po, tava waimine ounyuni woixuna, opo oveta yomomufitu oyo i na okulongifwa,” Shebo osho a ti ngaho.

Stay informed with The Namibian – your source for credible journalism. Get in-depth reporting and opinions for only N$85 a month. Invest in journalism, invest in democracy –
Subscribe Now!

Latest News