Ovanyasha ashike vashona ve lishangifa omahoololo -ECN

OMWAALU WOVANYASHA OWA NGHUNDIPALA … Ovanyasha vashona ovo ashike ve lishangifa opo va ka kufe ombinga momahoololo oo twa taalela, ashike ovandjadjukununi otava ti oshinima eshi otashi kumwifa neenghono. Efano: Henry van Rooi

Omupopiliko wokakomisi komahoololo Malauli Siluka okwa shiivifa Etine loshivike sha dja ko kutya ovanyasha ashike ve li 188 697 vomovanhu ve li 366 036 kwa li ve lishangifa oukalata vomahoololo okudja momafiku 03 fiyo 15 Juni.

Siluka okwa ti okakomisi komahoololo oka ninga ashishe osho ke na okuninga kombinga yokulishangifa omahoololo.

“Otwa longifa eliko loshilongo opo tu kwashilipaleke kutya opu na omauyelele novahoololi ove shi oinima aishe oyo ya pumbiwa opo ve lishangife. Osho a ti ngaho.

Okwa ti ovanyasha itava kala ashike tave lipopile kutya omikalo dokulishangifa otadi ende kashona shaashi eenhele dihapu opo tapu lishangifilwa kadi na ovanhu.

“Okakomisi oka konga eenhele opo pu na ovanyasha. Eenhele dihapu eefikola. Oshiholelwa ngaashi mOvenduka, otu na onhele yokulishangifa keshe moshiputudilo, mwa kwatelwa oUniversity of Namibia, International University of Management koDorado, Namibia University of Science and Technology, nadikwao dihapu.”

Okwa ti eenhele edi dihapu kadi na ovanhu nohadi mono ashike omunhu umwe ile vavali mefiku. “Inava hala ashike nandenande, inava hala okuwanifa po oshinakuwanifa shavo ongovakwashiwana.”

Siluka okwa ti okulishangifa itaku pula efimbo lile koo otaku endelele nokakomisi oke shi panda. Ashike nee,okwa ti kutya ovanhu ovo tava longifa oumutwe vakulu okulishangifa otashi dulika va kwate efimbo shaashi omauyelele avo opaumwene ee na okukufwa ko nokukwashilipalekwa kutya ee li mondjila.

Okwa ti okakomisi okahoolola ovakalelipo opo va ye komalungula va popye novanyasha ashike natango kashi li dule.

OTASHI LIMBILILIKE

Omundjadjukununi wopolotika Nduba Kamwanyah Etine loshivike sha dja ko okwa ti omwaalu ushona wovanyasha pokulishangifa omahoololo otau limbililike.

“Ovanyasha ohava eta omalunduluko ape notava dulu okulundulula omilandu odo tadi popile eemumbwe davo. Okuhoolola oshinakuwanifa sha fimana shoshiwana,” Osho a ti ngaho.

Kamwanyah okwa ti okukufa ombinga kwa nghundipala otaku eta okahakufa ombinga momahoololo nomoinima yoshiwana: “ Ngee ovanyasha itava hoolola, oipumbiwa yavo otashi dulika i kale inai kalelwa po momatokolo epangelo, osho tashi eta omilandu inadi kuma oipumbiwa yavo, ngaashi ehongo, oilonga noinima ya pamba onghalafano.”

Kamwanyah okwa ti etomeno eli kutya eepelesenda 71 dOvanamibia ovanyasha otashi ti omwaalu wavo ushona komalishangifao otashi dulika u lundulule oidjemo yomahoololo neenghono.

“Ovaleli ovo va hoololwa otashi dulika va ka tale ashike keemumbwe dovanhu ovo va hoolola, osho tashi dulu okuvafininika vaha tale komilandu odo da kuma ovanyasha.”

Okakomisi komahoololo neengudu dopolotika nadi ninge oikonga ya nuninwa ovanyasha opo va hongwe efimano lokuhoolola nonghee hashi vatele onakwiiwa yovanyasha, osho a ti ngaho: “Tava longele kumwe neefikola, oiputudilo nomahangano ovanyasha opo va longe ovanyasha kombinga yomilandu dokuhoolola noinakwanifa yavo moudemokoli. Tava longifa eemhito odo hadi kala di yadi ovanyasha opo va andjakaneke omauyelele kombinga yomalishangifo omahoololo nomafiku omahoololo.”

OMIKALO EDI TADI LONGIFWA

Oshilyo shongudumutima yoSwapo Willem Amutenya osha ti ovanyasha eshi itava holoka komalishangifo itashi ti kave na ohokwe yokuhoolola, ashike otashi ti omikalo dokulishangifa inadi wapalela ovanyasha. Amutenya okwa ti oECN nai tule eenhele dokulishangifa popepi naa po ovanyasha ve hole meedoolopa nokomikunda, mwa kwatelwa eenhele domalihafifo.

Omupopiliko woNamibia Institute of Democracy (NID) Ginola Nauseb okwa ti ovanyasha ova pumbwa okukala va manguluka paudemokoli.

Okwa pula opo ovakufimbinga aveshe va longele kumwe voo va dule okunana ovanyasha vahapu.

“Ovanyasha ove udite kutya kapu na elunduluko nove wete inava kwatelwa mo meliko. Otwa pumbwa okulonga noudiinini ndee hatu kwashilipaleke kutya eepelesenda 71 dovanyasha Ovanamibia, oda kalelwa po,” Nauseb osho a ti ngaho.

Etine loshivike sha dja ko oECN okwa li ya shiivifa kutya oya nyolifa ovanhu ve fike po536 202 moshilongo nokeembelewa doshilongo odo di li moilongo ikwao.

Stay informed with The Namibian – your source for credible journalism. Get in-depth reporting and opinions for only N$85 a month. Invest in journalism, invest in democracy –
Subscribe Now!

Latest News