‘Tava hoololava fya ondjala’

EFIMBO LIDJUU … Nande Ovayelele ovo ve li kEenhana vahapu otava mono oixuna koluhepo, eefamili otadi ningi dakula alushe shaashi ounona voukadona keshe efimbo otava mono ashike ounona noshe va ningila shidjuu okumona oikulya ya wana, ovakulunhu osho va ti ngaho. Efano: La yandjwa

Oshiwana shOvayelele osho shi li koPalasa, kEenhana osha ti nande vahapu vomuvo ove lishangifa va hoolole, ova kanifa elineekelo mepangelo shaashi eemumbwe davo oda kala itadi wanifwa po oule weedula dihapu.

Ovayelele ve dulife po 200 ove li mOmapundo oo a ningwa noipakete, eenailona noipeleki.

Eefamili edi odi na ounona, ovalumenhu novakainhu veedula da yooloka ndee vahapu ove li momateelelo.

Nande ove li moluhepo, ovanhu otava ningi ashike vahapu shaashi ounona voukadona otava mono ounona keshe fiku.

Pefimbo kwa li kwa talelwa po oshiwana eshi, ounona novakulunbhu okwa li ve li omutumba koshi yomuti, va tya oipala ya lula kondjala. Ashike ova ti oyo ashike onghalamwenyo yavo oyo.

“Otwa ikilila okukala twa fya ondjala. Kapu na oikulya ndee nande ongee pu na oikulya, inai wana. Otu vahapu unene,” Kandele Hangula osho a ti ngaho.

Hangula ke shi lela kutya oku na eedula ngapi. Oku shi ashike okuulika okamutwe kaye koshilongo opo kukolekwe eedula daye ngee sha pumbiwa.

Ashike nande ongaho iha kala nako. Okwa ti ove na omufilishisho oo ha kala nomaufemba avo fiyo otaa pulwa. “Otwa shangifwa opo tu hoolole petameko lomwedi ou. Atushe okwa li twa twalwa konhele yomalishangifo kokakadona aka haka file omaufemba etu oshisho. Otwa mona oukalata vetu ndee ota kala navo fiyo omahoololo,” Hangula sho a ti ngaho.

Okwa ti nande ovakulupe ohava mono opendjela keshe omwedi ndee tava landele meumbo epungu, ihali kala po.

“Omu na ashike ovakulupe vatatu omu ovo hava lande oufila ndee okudja opo otu na okuya tu ka konge oikulya momandoloma oimbodi. Ngee hasho, ohatu ka tekela eetombo ndee hatu pewa omandjadja eeshi noundiba opo tu teleke tu lye noshifima,” Hangula osho a ti ngaho.

Oshikukuta ohashi ya ashike konima yeemwedi nhatu.
Helena Miipindi naye ita dimbulukwa eedula daye.

“Otwe mu loloka vanhu onye keshe efimbo otamu ya apa nomambo eni neepena ndee ihamu tu pe sha.

Otwa kala nokupopya eemumbwe detu eedula dihapu ashike natango kapu eshi sha ningwa po.

Tala nawa momudingonoko ou, opa lengifa, otwa pumbwa omalukalwa e li nawa, otwa pumbwa po omeva apa. Kapu na oundjuwo. Ohatu teke omeva okudja kokule ndee ohatu a futile ngaashi naana u wete paife, ounona ova fya enota,” Osho a ti ngaho.

Eshi va pulwa ngee ove shi ouwa vokuhoolola, aveshe ovanyasha novakulupe inava nyamukula.
“Otu shi ashike kutya otu na okuhoolola pelesidente.”

Peneyambeko Kashidulike oku na okakinda poPalasa oko haku i ounona vahapu vOvayelele. Okwa kala nokulopota oshikumungu shOvayelele opo va dule okumona omaufemba opashiwana okudja momudo 2022.

“Ounona vahapu ohave ya kofikola yange poo opo nee nda shiivila kutya kave na omaufemba opashiwana. Onde shi twala amemwene kombelewa oko haku di omaufemba opashiwana ndee tave lishangifa omaufemba ndee handi va nyolifa opendjela,” Osho a ti ngaho.

“Petameko lomwedi ou, okwa li nda twala vakwao vamwe ve dulife efele konhele yomalishangifo omahoololo oyo i li popepi ndee tave lishangifa,” Kashidulike osho a ti ngaho.

Stay informed with The Namibian – your source for credible journalism. Get in-depth reporting and opinions for only N$85 a month. Invest in journalism, invest in democracy –
Subscribe Now!

Latest News