Mbumba i indile Aanamibia ya kuthe ombingamiituthi yopamuthigululwakalo

Nangolo Mbumba

Omupevipresitente Nangolo Mbumba okwi indile Aanamibia, unene tuu aagundjuka ya kale haya kutha ombinga miituthi yopamuthigululwakalo.

Okwa popi kutya okukala kuushi omuthigululwakalo gwoye, ohashi eta omuntu a kale keeshi mpoka a za, osho wo mpoka a thinda.

Mbumba ndhoka okwe dhi popi pethimbo lyoshituthi shomagongo shoka hashi dhanwa kehe omumvo komuhoko gwAawambo, nonumvo nguka osha ningilwa momukunda Ohamautsi moshitopolwa shaMusati, mOmbalantu.

Okwa popi kutya oshituthi shoka ohashi ulike endhindhiliko lyuukumwe molwashoka ohashi eta pamwe omalelo agehe gopamuthigululwakalo, aakwashigwana osho wo oohandimwe okuza komahala ga yooloka moshilongo.

Mbumba okwa popi kutya uuna aantu ya holoka piituthi yopamuthigululwakalo, ohaya mono ompito yokutseya nokumona iinyangadhalwa yomithigululwakalo dha yakwawo. “Oshituthi shika shopamuthigululwakalo oshi li ongompito yokupathana omadhiladhilo osho wo okugandja ongushu yomithigululwakalo kaanona,” osho a popi ngaaka.

“Onkene otwa hala okumona aagundjuka oyendji taya mbombolokele koshituthi shomagongo osho wo kiituthi oyindji yilwe yopamuthigululwakalo mbyoka tayi ningwa miitopolwa ya yooloka moshilongo.” Mbumba okwa popi kutya iituthi yopamuthigululwakalo ohayi longo aagundjuka oshindji kombinga yomithigululwakalo dhawo osho wo dhaashiinda, esimaneko, osho wo omikalo dhomondjila. “Oshilongo shetu osha taalelwa konkalo yokunwa omalovu yu uka pombanda, omahepeko gomomagumbo, elongithonayi lyomalovu niingangamithi osho wo iimbuluma – naagundjuka oyo unene taya longo omiyonena ndhoka,” osho a popi ngaaka. Mbumba okwa popi kutya iituthi yopamuthigululwakalo nayi kale tayi dhana onkandangala ya simana okulonga aanona osho wo okunkondopeka omikalo dhomondjila. “Onkene otandi indile omalelo gopamuthigululwakalo osho wo aaunganeki yiituthi ngambika yi longithwe ongedhanonkandangala mokukaleka po omaihumbato nokunkondopeka omikalo omiwanawa maantu yetu – unene tuu maalumentu nomaanona,” osho a popi ngaaka.
“Omupevipresitente gwoshigwana na kuthe ombinga miituthi ayihe yopamuthigululwakalo nokulombwela aanona ya simaneke ongushu yomithigululwakalo,” osho a popi ngaaka.

Mbumba okwa popi kutya omuthigululwakalo oshinima sha simana noonkondo kehe moshigwana, mehumokomeho osho wo okushipondola monakuyiwa.

“Onkene, natu kale twa hangana pamithugilulwakalo. Ngaaka, otashi eta tu taambeko eityo ‘lyaNamiba gumwe, ye oshigwana shimwe’,” osho a popi ngaaka.

Omukokoli Sam Nujoma naye okwa li a holoka poshituthi shoka, nokwa popi kutya ekaleko po lyomuthigululwakalo oshinima sha simana noonkondo kAanamibia, okumona mpoka ya yambukile, naampoka ya thaaneka okuya – ndele shoka kashili owala kombinga yomalelo gopamuthigululwakalo gAanamibia, ashike oshi li wo muAfrica.

Okwa popi kutya oshituthi shomagongo osha humbata esimano onene lyoonkuluhedhi dhomalelo gahetatu gAawambo moNamibia.

“Aanona yetu oye na okutseya nkene hashi ende, okuza tuu pokusila oshimpwiyu omugongo, okugongela oongongo osho wo okukola oongongo opo mu ze omagongo niinima yilwe [hayi culu okuza moongongo],” osho Nujoma a popi ngaaka.

“Onda hala okwi indila aakuluntu ya shilipaleke kutya oya longa aanona . . . Onkene ondiwete kutya iituthi yoludhi nduka oya simana okulongithwa ongomukalo gokutyapula omuthigululwakalo gwetu, notayi vulu wo okukwathela metungo po lyoshigwana nokunkondopeka uukumwe woshilongo shetu,” osho a popi ngaaka.

Stay informed with The Namibian – your source for credible journalism. Get in-depth reporting and opinions for only N$85 a month. Invest in journalism, invest in democracy –
Subscribe Now!

Latest News