Elunduluko loimaliwa yomalweendo olo tali pulwa li ningwe otali ka eta opo hamushanga woKabinete novakulunhuwiliki va kale tava mono oshimaliwa shi fike poN$2 500 noN$2 300 mefiku, ngee tava i koitopolwahoololo.
Omunambelewa wepangelo mushona ota ka mona oshimaliwa shi fike poN$1 780.
Paife hamushanga woKabinete oha mono oshimaliwa shi fike poN$969 mefiku ngee ta i molweendo lokoitopolwahoololo, omanga omukulunhuwiliki ha mono oshimaliwa shi fike poN$899 ngee tai molweendo olo tuu olo.
Oshinima eshi oshi li ombinga yomalunduluko oo taa pulwa a ningwe kombinga yoimaliwa yomalweendo ovanailonga vepangelo osho tashi ka ya moilonga mefiku lotete laApilili 2025.
Ouyelele ou okwa li wa shiivifwa komulunhuwiliki mombelewa yomuprima minista, I-Ben Nashandi Omaandaxa.
Nande Nashandi ina ya naana moule washo kutya oshimaliwa eshi otashi ka wedelwa naingapi, okwa ti omauwa okuya mokafudo koku ka mona okaana nao otaa ka talululwa.
Omauwa omalweendo inaatalululwa okudja ngaa momudo 2008.
Nashandi okwa lombwela oThe Namibian Etivali kutya ouyelele kombinga yetalululo eli owa kundafanwa neembelewa da fimana, eeministeli, omahangano, nomahangano epangelo.
Ombelewa yomuprima minista natango oya ti omukanda u na ouyelele ota u ka yandjwa kovanailonga vepangelo oshivike eshi.
Omukanda upe owa ulika kutya: Ovakulunhuwiliki nomunashipundi wokomisi yomahoololo yaNamibia ota ka mona oshimaliwa shi fike poN$2 300, ovakulunhuwiliki otava ka mona oshimaliwa shi fike poN$2 100, novapedu kulunhuwiliki noilyo yomitumbailiki otai ka mona oshimaliwa shi fike poN$2 000.
Presidente wongudu yoPopular Democratic Movement McHenry Venaani okwa yandja oushima ketokolo lombelewa yomuprima minista lokuwedela omauwa omomalweendo ovanailonga vepangelo.
Okwa ti epangelo nali livangeke okulipa omauwa omange Ovanamibia vahapu tava mono oixuna pakutala kutya eepelesenda di li lwopo25 dOvanamibia hadi mono oiyemo ohadi longifa ashike oshimaliwa shi fike poN$521 komwedi, omanga eepelesenda 90 ihandi dulu okuwanifa oinima ya koya poN$5 000, osho tashi ulike kutya ovanhu otava mono oixuna yoshimaliwa.
“Onda teelela ndi tale omalunduluko oo ndi mone kutya otaa monika ngahelipi.atu tota elelo lokuliyambapaleka omanga Ovanamibia tava mono oixuna,” Venaani osho a ti ngaho.
Moshimaliwa eshi shokomudo, epangelo ola tengeneka oshimaliwa shi fike peemiliyona N$506 domalweendo.
Momudo 2017 manga kwa li ta popi novanailonga, presidente mukulu Hage Geingob okwa li a holola omalimbililo kombinga yoshimaliwa shomomalweendo osho tashi longifwa ongomukalo wokumona oshimaliwa kovanailonga vepangelo, ta ti kutya okwa uda eelopota dovanhu tava lwile omalweendo.
OMAUDANEKO ONGAHO
Omundjadjukununi woikwapolitika Henning Melber okwa ti ewedelo eli ole ya pefimbo la puka pakutala keyokomesho loluhepo, oupyakadi woshikukuta nokuhena oilonga ku li pombada oko kwa kuma oshiwana shihapu.
Melber okwa weda po kutya ewedelo eli otali tumu etumwalaka lakula kwaavo ve na oiyemo inai fika poN$5 000 komwedi, ngaashi sha hololwa kolopota yoilonga, naashi kwa pulwa kutya oshike epangelo inali litula unene momilandu dopanghalafano.
Okwa ewedelo olo otali eta nokuli unene omamakelo aavo ve li meembelewa va longife omauwa oo papuko.
Okwa popya kombinga yekondjifafano olo li li pokati ketokolo eli nomaudaneko oo a ningwa pefimbo lomahoololo opo ovalelei va udaneka okutota eemhito doilonga dihapu.
“Edidiliko limwer tali u;like kutya Ovanamibia otava xwaxwameke ashike obvandjeko nomkuwakshilipaleka kutya ovandjeko ova mona omauwa omanga ovo tava mono oixuna tava twikile nokumona oixuna.”
Omundjadjukununi womilandu depangelo Marius Kudumo okwa ti okuwedela oimaliwa yomomalweendo otashi ulike ashike kutya epangelo kali na onghenda keemumbwe dovanhu ovo vehe na oilonga noshiwana ashike koonono.
“Oshi talike kutya oshi li ominge nondodo yokuhena oilonga i li pombada, okuhafika pamwe kweliko moshiwana nosho yo omayakaulo epangelo oo e li monghalo iyi,” Osho a ti ngaho.
Kudumo okwa ti kutya oshinima eshi itashi tu kumwe nokulongifa oshimaliwa kwopaife noshinima osho shokulongifa osho shi li po she ya pefimbo nomaudjuu opaliko.
Ashike nee, omukulunhu wehongo koshitopolwahoololo shaShikoto Aletta Eises okwa ti oshinima eshi shokuwedela oimaliwa yomalweendo okwa li shi na okuningwa nale, ta ti kutya ondodo yopaife itai tu kumwe nomaupyakadi opamaxupilo.
Eises okwa ti kutya oimaliwa yomalweendo oya nunuinwa okuyambidida ovanailonga ngee va ya momalweendo opambelewa, hai longifwa moinima ngaashi okufuta eenduda dokunangala noikulya omanga ve li kokule neenhele davo doilonga.
Ondado ikulu, okwa ti, oi na omikundu dihapu, ta ti kutya efimbo limwe omunhu oku na okutala ngee ota nangala motuwa opo a dule okulya oikukya i li xwepo.
“Ondado yopaife oya tambulwa ko lelalela shaashi eenduda noikulya otai ningi ondilo. Ombelewa yomuprima minista nai pandulwe molwongahtu ei yakula ya kufa notai popile omauwa ovanailonga.”
Presidente wongudu yoRally for Democracy and Progress Mike Kavekotora noku li oshilyo shikulu shopaliamente okwa ti eshiivofo loimaliwa yomalweendo otali vatele ovanailonga vahapu vepangelo meendjato. Kavekotora okwa fatulula kutya peemhito dimwe, ovanailonga vepangelo ohava longifa oimaliwa yavo vene momalweendo opambelewa.
“Onda mona ovanailonga vepangelo tava i momalweendo opambelewa kondje yoshilongo ndee otava nagala meenduda da mona oixuna,” Osho a ti ngaho. Ashike nee, okwa londoda kutya oimaliwa ei yomomalweendo inai wedelwa nande ovanhu inava tuwa omukumo wokulongifa oimaliwa nawa.
Stay informed with The Namibian – your source for credible journalism. Get in-depth reporting and opinions for
only N$85 a month. Invest in journalism, invest in democracy –
Subscribe Now!