Omuleli mukulu wongudu yoSwanu of Namibia Usutuaije Maamberua okwa ti ota yambidida presidente wongudu yoIndependente Patriots for Change (IPC) Panduleni Itula eshi a kufa onghatu opo a kwatele komesho oinima yongudu yaye e li kondje yopaliamente.
Okwa ti eengudu dihapu domilameno ohadi xupu noudjuu mopaliamente oshikako shado shotete, shaashi eeperesidente dado ohadi longifa unene efimbo lile moinima yopaliamente ponhele yokuyambula po ongudu.
Itula okwa hoolola ehe likwatele mo momusholondodo wopaliamente.
“Eengudu dihapu domilameno ohadi teka po oshikako shado oshitivali mombelewa shaashi ovaleli vado ohava kala unene ve litula moilonga yopaliamente ponhele yoikumungu yongudu,” Maamberua osho a ti ngaho.
“Ngee owa tale kondjokonona yeengudu adishe domilameno dopambelewa mopaliamente yaNamibia, ovaleli vado ova tondokela kopaliamente ndee osha eta, va dope okukwatela komesho nawa eengudu davo.
Eshi osha eta dihapu domudo opo di teke po konima yoshikako shotete,” Osho a ti ngaho.
Maamberua okwa ti oilonga ya topoka ya yela oya pumbiwa kukwashilipalekwe kutya ongudu otai i komesho nawa.
Okwa pula kutya omolwashike ongudu i na oilyo i li 20 tai pumbwa presidente wayo naye a kale e li mopaliamente.
“Ngee omuleli wongudu okwa tokola kutya ina hala okukala oshilyo shopaliamente ndee ponhele ta tale unene mokukwatela oinima yongudu yavo komesho e li kombelewa yavo, otashi dulu okunghonopeka oilonga yongudu.”
Maamberua okwa ti ou omukalo ashike wokutopolelafana oilonga.
“Epulo loilonga ya topoka ngee omuleli wongudu okwa tokola aha kala oshilyo shopaliamente ndee ta kwatele ashike ongudu komesho e li kombelewa yavo yakula,” Osho a ti ngaho.
Omuleli wongudu yoPopular Democratic Movement McHenry Venaani okwa ti okwa fimaneka etokolo laItula.
Ashike nande ongaho omuleli woIPC okwa kala nokuunda ko epuko oveta yopaliamente oyo ya dingilila okukalela po eemhito mbali doilonga, osho a ti ngaho.
“Ondi hole moZambia, moGhana, oyo oilongo oyo ya popya mekotamhango kutya ngee u li mombelewa ei, ito dulu vali okukufa ombinga mombelewa imwe poshikando,” Venaani osho a ti ngaho.
Itula okwa li a lombwela oThe Namibian kutya okatendo 17 kekotamhango laNamibia oka indika kutya hamunhu nande ta kalele po eemhito mbali.
Okwa ti kutya etokolo lowina loIPC lokufiya ko presidente, omupedu presidente, hamushangandjai nomunashipundi momusholondodo wopaliamente okwa li okukelela ongudu iha endulule epuko olo sha ningwa kongudu yoCongress of Democrats, oyo kwa li ya mona oixuna ndee konima tai teka po konima kwa li ya twala ovaleli vayo aveshe mopaliamente.
Itula okwa ti onghatu ei otai lalakanene oilyo yongudu opo i dule okukalela po oinima kelelo, omanga ta yeleke kutya ita ka pula nande ve mu pe oimaliwa yavo ile oimaliwa yomuleli wongudu yomilameno yopambelewa.
Itula okwa ti okomisi yomahoololo yaNamibia itai popile omunhu a kale a kalela po eemhito mbali.
Venaani okwa ti oilonga ei inai popiwa mo meeveta dopashiwana, ashike otai wilikwa ashike keeveta nomilandu dopaliamente.
“United Kingdomo, oku li oshiholelwa shiwa shosystema, ke na nande eketamhango la shangwa ashike natango okwa tambula ko oilonga yomuleli wongudu yomilameno okupitila mopaliamente ashike kashi shi mekotamhango loveta.”
Okwa ti Namibia naye oha landula omukalo oo tuu oo.
Venaani okwa ti okwa fimaneka omatokolo omeni ongudu yoIPC.
Ashike nee, okwa dama kutya opwa kala pu na eudeko lapuka lakula kombinga yeeveta nomilandu dopaliamente meemhata edi di li metifa.
Omundjadjukununi woikwapolitika Rui Tyitende okwa ti eudeko laItula kombinga yekotamhango laNamibia kutya okandidate itai dulu i kalele po oupresidente noshipundi shopaliamente ola puka.
‘OMULELI WOIPC A SHIYA KO’
Okwa ti oshinima eshi otashi xwaxwamekwa keudeko laItula oupresidente oo ashike kapu na vali, osho inashi mu pitika nande a longe sha shopapolitika.
Tyitende okwa ti eshi omukalo waItula wopapolitika wopaumwene wokukelela moIPC muha kale mu na eenghono mbali.
Eshi aanya euliko omuleli wongudu yomilameno yopambelewa mopaliamente Itula natango oye ashike ta wilike ongudu kapu na vali umwe, osho a ti ngaho.
“Itula oye Ayatollah (omuleli a shiya ko) woIPC ndee ita dulu okukala e na eenghono da fa vali domunhu umwe,” Osho a ti ngaho.
‘ONGHATU YA PUKA’
Omundjadjukununi woikwapolitika Henning Melber okwa ti etokolo laItula otali dulu okunghundipaleka ongudu yomilameno yopambelewa neenghono.
“Ondi wete kutya otashi ulike ashike ounghundi womikalo dokukwatela komesho ongudu yomilameno yopambelewa,” Osho a ti ngaho.
Melber okwa ti ongudu yomilameno yopambelewa mopaliamente ihe na omuleli wayo e li mo oshe shi ninga shidjuu i pondole sha.
Omundjadjukununi okwa ti ewi laItula itali ka udika meemhata deeveta da fimana.
“Ngee opu na eemhata dopaliamente, ota ka wilika ngahelipi oilyo yopaliamente yoIPC, ile ota ka kala a fikama pondje manga oilyo yopaliamente tai lotoka i katale omawedelepo aye ngee pwa pumbwa etokolo lomeendelelo ile ehoololo la pumbiwa?” Melber osho a pula ngaho.
Omupopiliko woIPC Imms Nashinge okwa popila etokolo laItula lokuhatambula oukwashilyo wopaliamente nomauwa aeshe, ngaashi ohauto yopambelewa nondjabi, pefimbo opo Ovanamibia vahapu tava mono oixuna.
“Osho otashi vatele ovanhu vetu ngahelipi ovo tava mono oixuna? Osho osho lela shi na oshilonga,” Osho a ti ngaho.
Nashinge okwa ti ongudu oya tuma ko ovanhu tava dulu kopaliamente.
“Ovakalelipo vetu ova dja moshiwana. Ove udite ko nawa omaupyakadi oo ovanhu va taalela, ove shi apa hava di nohava kundafana navo.
“Osho otashi va pitike okupwilikina komaudjuu avo ndee tava twala omanyenyeto avo kopaliamente.”
Stay informed with The Namibian – your source for credible journalism. Get in-depth reporting and opinions for
only N$85 a month. Invest in journalism, invest in democracy –
Subscribe Now!