Presidente Netumbo Nandi-Ndaitwah okwa ti opendjela yovakulupe itai wedelwa nande manga okudja poN$1 600 fiyo opoN$3 000 odula ei, shaashi eyambulepo lovanyasha olo manga li li oshinima sha fimana momutengenekwafaneko wopaife.
Pefimbo letalelepo la fimana keumbo lepangelo Olomakaya lapresidente mupe woInternational Olympic Committee Kirsty Coventry, Nandi-Ndaitwah okwa ti oshimaliwa shihapu shomutengenekwafaneko osha ya moinima ya pamba omayambule po ovanyasha.
Odula ya dja ko muJune, Nandi-Ndaitwah, eshi a li omupedu presidente nokandidate youpresidente yoSwapo, okwa li a udaneka okuwedela opendjela yovakulupe fiyo opoN$3 000 ngee a hoololwa.
Oshinima eshi okwa li she ya konima yomapopyo apresidente mukulu Hage Geingob muDesemba 2023, eshi kwa li a holola elineekelo laye kutya opendjela otai ka wedelwa fiyo opoN$2 000 ile poN$3 000.
MuJanuali 2024, ehangano laNamibia lokwaandjakaneka omawi momhepo okwa li la lopota kutya ovakulupe ve dulife po202 000 ohava mono opendjela yavo komwedi.
“Ondi na okutwila ovadali vange eengolo, ovakulupe, shaashi okwa li ndi na okukufa etokolo lidjuu … ovakulupe vange udeni nge ko vakwetu ndee tamu pitike nge ndi tale manga koinima ei ya pumbiwa mokuyambula po ovanyasha,” Nandi-Ndaitwah osho a ti ngaho Olomakaya.
Presidente okwa ti okunghonopeka ovanyasha vaNamibia otashi va pe eenghono opo yoo va dule okuvatela ovakulupe moshilongo.
“Ohandi indile ovadali vange, ovakulupe opo va ude ko kutya odula ei, otashi dulika ndihe va pe sha nande okashona. Ohandi va tale modula tai ya,” Osho a ti ngaho.
Presidente okwa yeleka kutya, ongombinga yomaudaneko oSwapo, omaudano okwa talika kutya oshinima sha fimana shomayambulepo opanghalafano nokuyambula po ovanyasha.
Onghee nee, okwa tala manga unene komatungo omaudano moshilongo. Paife ngaha, ovakulupe ohava mono oshimaliwa shopendjela shi fike poN$1 600, sha landula ewedelo loN$200 momudo 2024.
OMUHEKA WOPAPOLITIKA
Omundjadjukununi woikwapolitika Rui Tyitende mexuliloshivike okwa ti kutya eudaneko laNandi-Ndaitwah lokuwedela opendjela yovakulupe okwa li ashike omuheka wopapolitika, ta ti kutya Swapo okwa kopela nawa elaka nomaudaneko a yukifwa kovahoololi ovo ve na ohokwe ya mana mo yonghalo yomaxupilo i li xwepo.
“Ashike nee, ovakulupe paife nava dimbulukwe ashike kutya oikonga yomahoololo oya xula. Nava ude ko yoo kutya opolitika peemhito dihapu oi hadi oipupulu nomiheka,” Osho a ti ngaho.
Tyitende okwa ti eshi kashi fi oshikando shotete omunapolitika ta ninge eudaneko ndee ite li wanifa po.
“Osha yela itashi kala yoo shaxuuninwa. Mutu nava teelele omahoololo omudo 2029 ngee oushitwe owe shi pitike opo omaudaneko a wanifwe po,” Osho a ti ngaho.
Stay informed with The Namibian – your source for credible journalism. Get in-depth reporting and opinions for
only N$85 a month. Invest in journalism, invest in democracy –
Subscribe Now!